Vroči mikrofon RTVSLO – Val 202

Potem ko je Iran sprožil vojaški napad na Izrael, ta pa se ga je skupaj z zaveznicami uspešno ubranil, je v zraku ostalo veliko vprašanj. Veliko več je “neznanega” kot “znanega”, veliko več “nepredvidljivega” kot “predvidljivega.”

Kako vse to postaviti v smiseln zgodovinski in politični kontekst?

O Gazi, vlogi Združenih držav Amerike, Evropski uniji, delovanju Nemčije, o tretji svetovni vojni in podnebni krizi svoje misli ponujata:
novinar, zgodovinar in aktivist Tariq Ali
filozof Srećko Horvat

Hrvati bodo prvič v zgodovini na parlamentarne volitve odšli v sredini tedna, kar pomeni dodaten dela prost dan in dobesedno praznik demokracije. Kampanjo je zaznamovala napoved predsednika države Milanovića, da bo postal novi premier, ustavno sodišče mu je aktivno vključevanje v predvolilne dejavnosti formalno sicer preprečilo. Kampanja je dokaj prazna in zožena predvsem na verbalne spopade med premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom Zoranom Milanovićem. Komu kaže bolje, kaj bi prinesle morebitne spremembe, kakšni izzivi čakajo Hrvaško, katere so ključne dileme za boljšo prihodnost … Bodo uspešnejše Reke pravice (geslo koalicije SDP) ali bodo zmagali Vsi izzivi (geslo koalicije HDZ)?Sogovorniki:


Ante, upokojenec iz Šibenika;
prof. dr. sc. Ivan Rimac, profesor na zagrebški Pravni fakulteti;
Ankica Mamić, strokovnjakinja za marketing in odnose z javnostmi;
Mate Mijić, svetovalec in glavni politični komunikator hrvaške RTL;
prof. Žarko Puhovski, politolog, filozof in politični analitik;
Borna, študent gradbeništva iz Zagreba;
Anđa in Kate, študentki sociologije iz Dalmacije.

Ravno tako kot so pomladne temperature kar nenadoma postale poletne in se vedno manj kaže prehodno vremensko obdobje, je podobno tudi v slovenski notranji politiki. Ozračje se še posebej pregreva pred evropskimi volitvami ob spremljavi aktualnih afer.

Kakšne so razmere na slovenskem notranjepolitičnem prostoru?Sogovornika:


Tanja Starič, voditeljica Odmevov in sovoditeljica podkasta Umetnost možnega
Jure Trampuš, novinar Mladine

V nedeljo, 7. aprila, je minilo šest mesecev od strahovitega napada Hamasa v južnem Izraelu, ki je vzel več kot 1200 življenj. Palestinsko gibanje Hamas, ki je ponekod po svetu opredeljeno kot teroristična organizacija, je zajelo tudi več kot 250 talcev. Sledil je srdit in brutalen vojaški odziv izraelske oblasti, ki je nad Gazo tako rekoč z vajeti spustila svojo vojsko. Ta je v pol leta ubila več kot 33 tisoč ljudi, od tega 40 odstotkov otrok, popolnoma opustošila območje Gaze, povzročila ekocid, številni mednarodni opazovalci pa v dejanjih izraelske vojske vidijo tudi genocid.

Konflikt v Gazi, Palestini, Izraelu pa se ne dogaja samo zadnjih šest mesecev. Gre namreč za enega najdlje trajajočih in tudi najbolj zapletenih konfliktov v zgodovini.V Vročem mikrofonu zunanjepolitični novinar MMC RTV Slovenija Boris Vasev predstavi poglobljen intervju z nizozemsko-palestinskim analitikom in raziskovalcem Mouinom Rabbanijem o izraelsko-palestinskem vprašanju.

Zapiski: 


Intervju z Mouinom Rabbanijem na MMC
Članek o tem, kako izraelska vojska uporablja umetno inteligenco
Peturni podkast o razmerah v Izraelu in Palestini, ki ga ustvarja Lex Fridman

Lani, tik pred vpisi na srednje šole in fakultete, je predvsem med tistimi dijaki srednjih strokovnih šol, ki so želeli po opravljeni poklicni maturi študij nadaljevati v drugačni strokovni smeri, kot je bila srednješolska, močno završalo. Izkazalo se je namreč, da so bili pogoji za vpis v univerzitetne programe precej drugačni kot so bili takrat, ko so se dijaki vpisovali. Ogorčenje je bilo veliko, na bolj striktno upoštevanje zakonodaje, kar je bil vzrok nenadne zaostritve, niso bile pripravljene niti fakultete s tradicionalnim prilivom poklicnih maturantov. Posredovalo je pristojno ministrstvo in za dve leti uvedlo moratorij. Ta se izteče že v prihodnjem šolskem letu, pa vendar devetošolcem, ki se vpisujejo prav te dni, nihče ne zna natanko pojasniti, kakšni bodo pogoji za vpis na fakulteto, ko bodo šolo končali. In kako si bodo z izbiro srednje šole morebiti otežili pot do študija. Zelo verjetno pa bo enako veljalo tudi za dijake, ki zdaj obiskujejo prve, druge ali tretje letnike srednje šole.

Kako je prišlo do tako negotovega stanja, kaj to pomeni za dijake, kje sploh lahko dobijo verodostojne informacije in ali bodo te enake tudi takrat, ko se bodo vpisovali na fakultete?Sogovorniki:


dr. Franci Demšar, direktor Nakvisa
Matej Hriberšek, prodekan za študijske zadeve, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Branka Hrast Debeljak, generalna direktorica Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih
Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev ter dolgoletna ravnateljica OŠ Danile Kumar
dr. Ksenija Vidmar Horvat, prorektorica za študijske in študentske zadeve pri Univerzi v Ljubljani

Madžarska politika se je nepričakovano znašla v krizi. Zaradi pomilostitve s pedofilijo povezanega človeka blizu vladajoči stranki sta odstopili predsednica države in pravosodna ministrica. Ministričin nekdanji mož je kot žvižgač razkril nekatere posle stranke Viktorja Orbana in postal njegov glavni izzivalec. Madžarski premier medtem ob slabih gospodarskih kazalcih grmi proti Evropski uniji in se povezuje z Donaldom Trumpom. Je Madžarska res pred velikimi spremembami ali gre le še za en vihar v kozarcu Blatnega jezera? Lahko Orban, ki bo poleti prevzel predsedovanje Svetu Evropske unije, res še enkrat zatrese bruseljsko politiko ali pa smo priče njegovemu labodjemu spevu? Koliko si Madžari v resnici želijo sprememb?

Sogovorniki:


Márton Gergely, novinar in urednik
Stefano Bottoni, zgodovinar in politični analitik
Miklós Ligeti, Transparency International
Lili Simon, študentka glasbe
Luka Lisjak Gabrijelčič, raziskovalec na CEU
Rajmond Percze, podjetnik
Lacek Takács, umetnik

Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.